• 059 059 039
  • info(AT)dsd.si

Teden protestov proti vsiljenim »prostotrgovinskim« sporazumov CETA, TTIP in TISA

Teden protestov proti vsiljenim »prostotrgovinskim« sporazumov CETA, TTIP  in TISA

V četrtek, 15. 9. 2016 se je na ljubljanskem shodu proti t.i. prostotrgovinskim in investicijskem sporazumom med EU in Kanado – CETA (Celovit ekonomski in trgovinski sporazum), EU in ZDA – TTIP (Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo) in multilateralnim sporazumom TISA (Sporazum o trgovanju s storitvami), ki ga je organizirala koalicija 24. organizacij proti tajnim sporazumom zbralo cca. 300 ljudi. Glavna sporočila shoda  »Ne, v našem imenu! Stop sporazumu CETA!« so bila, da naj vlada RS stori vse, da se takoj prekine nadaljnja implementacija sporazuma CETA in nadaljnja dogovarjanja glede TTIP.

Poslanska skupina Združene Levice zbira podporo državljanov s peticijo za referendum  proti sklenitvi prostotrgovinskih in investicijskih  sporazumov TTIP in CETA.

http://www.zdruzena-levica.si/594-peticija-za-referendum-o-prostotrgovinskih-sporazumih-ceta-in-ttip

In še vedno aktualna vseevropska iniciativa proti TTIP in CETA:http://kpts.si/podpisi-peticijo-proti-ttip/

17. septembra so v 7 večjih mestih  (Berlinu, Hamburgu, Münchnu, Kölnu, Frankfurtu, Leipzigu in Stuttgartu) v Nemčiji potekali shodi proti »prostotrgovinskim« sporazumom, ki se ga je udeležilo več kot 250 tisoč protestnikov z jasnim sporočilom o pravični trgovini za vse, o nujnosti zloma moči koncernov in odločnim NE čezatlantskim strupom (1).

V Nemčiji je Koalicija za več demokracije in nadzora nad kakovostjo hrane konec avgusta zbrala 125.047 podpisov in vložila ustavno presojo/pritožbo, ker naj bi bil sporazum v nasprotju z nemško ustavo – krši ustavne pravice in vladavino prava, saj poslancem ne omogoča glasovanje proti določilom iz sporazuma (2).

V torek, 20. septembra pa se je okrog 15 tisoč protestnikov (iz vrst sindikatov, okoljskih in potrošniških skupin in drugih nevladnih organizacij in civilne družbe) zbralo pred inštitucijami EU v Bruslju, ki so jasno in glasno izrazili svoj NE oz. PROTI sporazumom CETA, TTIP in TISA. Pred sedežem evropske komisije pa sta se v času protesta “pasla” dva (napihljiva) trojanska konja – eden za CETA drugi za TTIP.

Sporazum CETA vsebuje določene določbe, ki bodo poslabšale življenje in delovanje:

  • Nižji prag za uvoz gensko spremenjenih živil (v poglavju o biotehnologiji) – EU ima dokaj stroge zakone glede gensko predelanih organizmov, pesticidov in rasnih hormonov za govedo. S sporazumom se želi te zakone omiliti oz. odstraniti. Kanada  veliko večino svojih prehranskih izdelkov ne more izvažati v Evropo, ker ne ustrezajo evropskim predpisom. Tako imenovano načelo preventive, ki  velja v EU in dovoljuje le proizvode, ki dokazano ne škodujejo ljudem in okolju, naj bi zamenjalo veljavno načelo tveganja. Po tem načelu bi lahko v Evropi tržili tudi sporne in v številnih evropskih državah, tudi Sloveniji, prepovedane gensko spremenjene organizme (GSO), dokler ne bo dokazano, da so škodljivi.
  • Nižje okoljevarstvene standarde od sedaj veljavnih.
  • »Mode 4« določa pravila o prostem gibanju delovne sile za opravljanje storitev v drugi državi. Podjetja bi ta mehanizem lahko izkoriščala za pritisk na lokalne delavce, saj bi v primeru, da ti ne sprejmejo predlaganih (slabih) pogojev dela, preprosto lahko »uvozila« delovno silo iz drugih držav, ki bi bila pripravljena delati pod temi pogoji, in lokalne zaposlene odpustila.
  • Potencialna širitev trgovanja – po analizi Centra Poslovne Odličnosti na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani  ne bo nobenega učinka na slovensko gospodarstvo (3); je  mogoča le z večjo evropsko konkurenčnostjo, kar posledično pomeni cenejšo proizvodnjo, ki pa je na trenutno neoliberalno miselnost možna le z zmanjševanjem  prihodkov delavcev. Vse to pa vodi v zniževanje evropske cene dela in poslabšanje položajev delavcev – osiromašenje delavcev.
  •  Z zmanjševanjem deleža delavskih prihodkov se gospodarstva izpostavljajo tveganjem – zmanjševanje realnih prihodkov in investicij, kar bo zmanjšalo možnost za gospodarsko rast.
  • Liberalizacije/privatizacija javnih storitev –  liberalizacija vseh storitev z izjemo tistih, ki so izrecno navedene. Na podlagi CETA bo prišlo do privatizacije zagotovljenih  javnih storitev, kot so zdravstvo, sociala, izobraževanje, vode, okoljske in kulturne storitve, transport,  poštne storitve, telekomunikacije. Hkrati pa bodo tudi storitve, ki danes sploh še ne obstajajo, podvržene zgolj pravilom trga in sporazuma.
  • Reševanje sporov v okviru CETA – mehanizem ICS (Investment Court System), ki omogoča nadvlado običajnim evropskim sodiščem in pomeni zlorabo prava, ker ščitijo le investitorje, s tem pa predstavljajo predajo suverenosti velikim korporacija.   Ta mehanizem spodkopava vladavino prava iz dveh razlogov: zaradi onemogočenega pravičnega dostopa do pravnega varstva in zaradi neupoštevanja pravne neodvisnosti. Ta mehanizem kanadskim korporacijam omogoča, da lahko vlagajo tožbe proti vladam članic EU na zasebnih arbitražnih sodiščih, če jim njihova zakonodaja ne bo ustrezala. Slovensko vlado bodo recimo tako lahko tožile, še preden bo o sporazumu CETA odločal državni zbor.

V inštitucijah EU se usklajujejo še zadnja določila sporazuma. Najprej ga morajo potrditi za trgovino pristojni ministri držav članic v okviru sveta EU in potrditi poslanci evropskega parlamenta. S tem bo stopilo v »začasno« veljavo več kot 90 odstotkov njegovih določb (4). Za uveljavitev je potrebnih vsaj 16 glasov od 28 ministrov držav članic, poleg tega mora v državah, ki predlog potrdijo, živeti vsaj 65 odstotkov prebivalcev EU.  27. oktobra pa naj bi sledil še »formalni – svečani« podpis med EU in Kanado (5).

Morebitni podpis lahko preprečijo le države članice tako, da zavrnejo predlog za začasno uveljavitev sporazuma. Vlada Republike Slovenije za zdaj podpira sporazum CETA ob upoštevanju pogoja, da ne bo vsebovala določb o sodišču – sistem ICS, če se ta izkaže za neskladno z evropskim pravnim redom.

(1)   po okvirnih podatkih TTIP_Demo se jih je zbralo ca 320 tisoč – Hamburg: 65.00, Köln: 55.000, Berlin: 70.000, München: 25.000, Frankfurt: 50.000, Stuttgart: 40.000, Leipzig: 15.000 https://twitter.com/TTIP_Demo/status/777131650169839616

(2)   podrobneje o pritožbi Prof Dr.iur.Bernhard Kempen https://www.mehr-demokratie.de/fileadmin/pdf/2016-08-30_Prof._Kempen_Constitutional_Complaint_CETA.pdf

(3)    Vpliv Comprehensive Economic and Trade Agreement (CETA) na slovensko gospodarstvo http://www.s2bnetwork.org/wp-content/uploads/2016/02/CETA_porocilo_koncno_160112.pdf

(4)   Za začasno uporabo sporazuma CETA ni časovne omejitve, saj velja, dokler proces ratifikacije ni zaključen.  

(5) Bo sporni sporazum CETA uveljavljen s trikom? http://www.mladina.si/175296/bo-sporni-sporazum-ceta-uveljavljen-s-trikom/

Foto: ZL-DSD

Povezava objave: https://dsd.si/vSfzs

Zadnje objave

Pridruži se nam na Facebook-u
Povezava objave: https://dsd.si/vSfzs