• 059 059 039
  • info(AT)dsd.si

Na poti k sodobni Osvobodilni Fronti in novi ekonomski demokraciji – ob Dnevu upora proti okupatorju in Mednarodnemu prazniku delavstva – prazniku Dela.

Na poti k sodobni Osvobodilni Fronti in novi ekonomski demokraciji – ob Dnevu upora proti okupatorju in Mednarodnemu prazniku delavstva – prazniku Dela.

Začetki organiziranega delavskega gibanja proti zatiranju, izkoriščanju in nespoštovanju delovnega človeka sežejo v prvo polovico 19. stoletja. Glavne zahteve so bile: pravice po krajšem delovniku, humanejših delovnih razmerah, plačanem dopustu, zdravstvenem zavarovanju … To je bilo obdobje klasične razredne delitve družbe na delavski razred, ki je bil praktično brez kakršnih koli pravic, in na kapitaliste z vsemi pravicami. Oktobra 1884 je ameriška Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez podala zahtevo po zakonsko določenem 8-urnem delovniku od dotedanjega 16-urnega.  Za uresničitev zahteve je določila rok rok 1. maj 1886. Ker do tega datuma njihove zahteve niso bile uresničene, so delavci v večjih mestih pričeli s tridnevno stavko.  Policija je njihove demonstracije krvavo zadušila. V spopadih je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt.

Na drugem zasedanju Internacionale, 20. junija 1889 v Parizu, je bil 1. maj  razglašen za mednarodni praznik dela. Leto kasneje so 1. maja prvič praznovali Dan dela in mednarodno delavsko solidarnost. Od takrat so slehernega 1. maja organizirane množične demonstracije, stavke in proslave.

26. aprila 1941 so se v hiši Josipa Vidmarja na ustanovnem sestanku Protiimperialistične fronte srečali predstavniki slovenskih kulturnih delavcev, Sokolov in dveh političnih strank, tj. Krščanskih socialistov in Komunistične partije Slovenije. Dva meseca kasneje se je fronta preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF). Po ustanovitvi se je po ozemlju takratne Slovenije pričel oboroženi odpor, ki je kmalu prešel v narodnoosvobodilni boj proti  fašizmu in nacizmu. Geslo, ki je opogumljalo v boj proti okupatorju, je bilo »Iz naroda hlapcev smo postali narod junakov«.

O pomembnosti obeh dnevov dandanes govorijo družbene razmere same.

Za minimalno plačo dela v Sloveniji že preko 50 % delavk/cev, ki živijo pod pragom revščine. Posebno so na udaru delavke/ci, ki opravljajo delo v različnih prekarnih oblikah (atipične, neredne, začasne, nestabilne oblike dela, za katere so značilne negotovost, manko nadzora nad delom/delovnimi pogoji/nizka plačila, odsotnost pravic iz dela, negativen vpliv na zdravje). Gre predvsem za ženske, mlade (delež zaposlenih za določen čas med mladimi 15-24 let je večji od 70 %), manj izobražene ter starejše osebe in tujce – migrante.

Skoraj 70 % delavk/cev dela preko 40 ur na teden. Vsak peti delavec/ka je v letu 2016 opravil/a več kot 170 nadur. Zaposleni/e delajo mimo zakonsko predpisane delovne obveznosti. Iz rezultatov zadnje ankete ZSSS (1) je razvidno, da se kar 69 % anketirank/cev počuti na delu priganjanih in pod časovno prisilo. Izkoriščani garajo do onemoglosti, a s prejetim plačilom ne morejo kriti niti osnovnih življenjskih stroškov. Ob tem pa se aktualna vlada hvali z rastjo bruto družbenega proizvoda (BDP). In podjetja ustvarjajo vse večje dobičke, širijo obseg dela. Namesto, da bi delodajalci odpirali nova delovna mesta, zaposlene silijo v  nadurno delo, ob tem pa seveda niti ne pomislijo o soudeležbi zaposlenih na dobičku, ki je rezultat sadov dela le-teh. Delavke/ci smo danes v situaciji prekomernega dela, a imamo bore malo od tega. Tako v Sloveniji kot v svetu, kjer gospoduje neoliberalizem, katerega ‘oče’ in gonilo so lastniki finančnega kapitala, občutimo temačne nečlovečne negativne plati sodobne globalno-kapitalistične civilizacije.  

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo med drugimi poudarja tudi negativen pomen agencij za posredovanje dela. Kot navajajo v svojem članku “Agencijsko delo ali kako so posredniki ugrabili trg delovne sile” (2), smo delavci že v osnovi podrejeni v odnosu do delodajalca, v agencijah za delo pa se to le še stopnjuje. Zasebno posredništvo ob tem postaja donosen posel, ki za svoje delovanje vse pogosteje izkorišča javni Zavod za zaposlovanje. V Sloveniji obstaja več kot 100 agencij za posredovanje dela, kar pomeni, da je to zelo dobičkonosen posel in je mogoče s posredovanjem dela tudi dobro zaslužiti. Zato se ob navedeni predpostavki enakih pogojev še z dodatnim razlogom vprašamo, čemu sploh agencije. Je regulacija na področju agencij resnično ustrezna, če lahko brez težav čez 100 agencij izpolnjuje ustrezne kriterije, medtem ko je v Italiji recimo le nekaj več kot 10 agencij za posredovanje dela? Težava agencijskega (in nasploh prekarnega) dela je, da gre z vidika delodajalca za storitev, zato se imajo delodajalci v takšnih primerih za naročnika in ne za delodajalca. Z najemom storitev si takšna podjetja zvišujejo vrednost, njihov fiksni strošek je tako manjši, ker na žalost gledajo na delavca kot na strošek.

Delavec/ka, posebno še prekarec/ka, postaja novodobni suženj!

V študiji iz leta 2004 sta Blanchflower in Oswald (3) dokazala, da delo zaposlenega kot način aktivacije, socializacije, samo-realizacije pomembno vpliva na njegovo zadovoljstvo, srečo ljudi, ne zgolj ali pretežno glede na to, koliko denarja imajo (seveda ob predpostavki, da  so zagotovoljeni vsaj minimalni materialni standardi za dostojno eksistenco). Biti zaposlen je pomemben dejavnik v oblikovanju samopodobe posameznika, dostojanstva in samospoštovanja. To šteje več, kot če bi mu bila dodeljena sredstva za življenje v obliki socialne pomoči.

Rabimo nov pogled, novo definicijo dela v 21. stoletju. Zavedati se moramo, da se trg dela nezadržno spreminja in da bo v roku parih let robotizacija prevzela velik del delovnih mest, kar pomeni negativne posledice izgube službe v določenih panogah. Tematika robotizacije dela postaja vse pomembnejša. Predlog evropske poslanke iz zavezništva socialistov in demokratov o obdavčitvi robotov, s katerim bi financirali delavce, ki bodo zaradi robotizacije ostali brez dela, Evropski parlament v začetku leta ni podprl. Zopet je glasoval v škodo 99 % ljudi (4).

Na delo ne moremo gledati samo kot na opravljanje neke službe za plačilo v odnosu delavec-delodajalec, ampak je enakovredno delo tudi vsako družbeno delovanje, od opravljanja gospodinjskih del, do prostovoljnih dejavnosti in sodelovanj v družbi. Vsa ta dela se morajo zakonsko izenačiti z deli za plačilo. Že samo to, da smo bili rojeni v neko družbo, nam daje pravico in dolžnost do te družbe. Pravico do zagotovitve osnovnih življenjskih potreb – hrane, vode, bivališča, izobraževalne in zdravstvene oskrbe. Dolžnost do soljudi in našega planeta, da razvijamo in krepimo človeškost, empatičnost, solidarnost, medsebojno spoštovanje, sodelovanje in pomoč.

Z revščino pa se soočajo tudi in predvsem upokojenci, saj pod pragom revščine živi že vsak šesti državljan/ka, ki je dopolnil/a 65 let. Tako je danes pod pragom revščine več kot 78 tisoč upokojencev, od tega je 55 tisoč žensk. Okrog polovice vseh upokojencev prejema manj kot 600 € na mesec (5). Minimalna pokojnina je tako nizka, da ne omogoča preživetja – najnižja pokojnina trenutno znaša 204,91 €. Vsak trinajsti upokojenec/ka bo šele (po noveli pokojninskega zakona) s 1. oktobrom prejemal/a minimalno zajamčeno pokojnino 500 € (6).

Hkrati pa se nenehno pojavljajo težnje po ponovnem »uzgodovinjanju« oz. reviziji zgodovine in njeni politični zlorabi ter vnovičnem pohodu populizma in (neo)fašizma. Zavedati se moramo, da fašizem ni poraženec zgodovine, ampak stalni spremljevalec kapitalizma in njegovih kriz. (Zato velja:) – to v oklepaju bi spustila ven. Kdor se iskreno (in uspešno) bori proti fašizmu, se mora tudi proti kapitalizmu!

Finančno kapitalske elite (velike korporacije), povezane s političnimi »elitami«, diktirajo izkoriščanje večine ljudi in narave in s tem ustvarjajo novodobne diktature na eni strani ter sužnje in naravne katastrofe na drugi strani.

Upreti se pohodu tega pomeni:

DA SO NUJNE:

  • temeljne spremembe družbeno- ekonomskih odnosov;

  • organiziranje široke mreže družbenih gibanj 99 % ljudi, za dosego skupnih ciljev.

V teoriji in praksi je uveljavljenih že veliko primerov pravičnejših – v dobro 99 % delavcev in narave – rešitev, kot so delavsko soupravljanje, udeležba delavcev pri dobičku, notranje solastništvo delavcev, zadružništvo, soudeležensko odločanje državljanov v družbenih vprašanjih … Vendar so to le posamične pozitivne in uspešne prakse, a žal še niso prevladujoče v svetu.

V Sloveniji so dani strokovni temelji za dejanske spremembe v prispevkih posameznih strokovnjakov in družbenih gibanj, posebej še v okviru prizadevanj za t. i. »ekonomsko demokracijo« (tudi v reviji “Ekonomska demokracija”) in v praksah posameznih svetov delavcev, nekaterih sindikatih, tudi skozi povezovanje določenih naprednih političnih strank s civilno-družbenimi gibanji, drugimi organizacijami in posamezniki v širšo fronto skupnega boja, na temeljih solidarnosti in skupnega imenovalca vseh zatiranih, torej delovnih ljudi napram lastnikom in upravljavcem kapitala ter establišmentu različnih lakajskih elit.

Zato je potrebno najprej rešiti vprašanje družbenega pomena finančno-kapitalskih elit, ki zasužnjujejo 99 %  ljudi.

Kapitalistična država v tem pogledu ni naredila ničesar. Namesto, da bi zavarovala interese 99 % delavstva in državljanov, ščiti interese finančno-kapitalskih »elit«. Država, katere osnova ni pravičnost in delovanje za skupno dobro, je izgubila mandat (ljudstva) oz. svoj osnovni namen.

Čas je, da državljani sami prevzamemo odgovornost za vse NAS – 99 %. Čas je za sodobno Osvobodilno Fronto.

Najpomembnejši cilj je popolna odprava oblik mezdnega dela.

To nam bo uspelo le z dobro organizacijo »Sodobne Osvobodilne fronte«, širokega gibanja, katere glavne vsebine so v tem, da ustrezno organizira in poveže različne organizacije, posameznike, podjetja in civilno družbo za dosego ciljev, ki so dosledno v dobrobit 99 %  in narave. V tem  pa presega sedanje delitve na t. i. leve in desne, na zasebni in javni sektor, na delavce in kmete ter vse druge delitve, ki trenutno služijo finančno oblastniškim »elitam«  ( po načelu “deli in vladaj”), torej delujejo v škodo večine.

Preseči moramo  pojmovanje, da je delo samo amortizacija, da je le plača. Delo je temelj dostojanstva! In kot je August Spies dejal na protestih daljnega 1886: »Držimo skupaj, če ne, ne bomo uspeli.« Dodajamo: uspeli v čem?: V povrnitvi oziroma dejanski oživitvi načela: »Delu čast in oblast«!

Delavci smo sistemsko izkoriščani razred, vendar smo hkrati člani družbe, ki imamo oz. si moramo izboriti možnosti najaktivnejšega vplivanja in izvajanja sprememb v skupno dobro. Nobena manjšina-peščica tega ne bo storila namesto in za nas.

NE sedanjemu prevladujočemu neoliberalnemu kapitalizmu in absolutni vladavini finančnega kapitala!

in

DA uveljavitvi dostojanstva dela in enakovrednemu/ enakopravnemu položaju vseh delavcev – vseh 99 %

Če vam/nam je res kaj do svojih otrok, bodočih rodov, sodelujte z nami pri izgradnji drugačne, boljše, nove družbe!

Ljubljana, 30. april 2017

Mreža 99% – za skupno dobro

  • 4. skupina ZL: civilnodružbena gibanja in posamezniki
  • Avtonomna skupina žensk
  • Solidarnost
  • Zavod RISE
  • ZL-DSD
  • in posamezniki: Alberto Avgustinčič, Milan Bajželj in neodvisni svetnik Denis Striković.

kontakt: mreza99odstotkov@gmail.com

FB: https://www.facebook.com/Mreza99.za.skupno.dobro/

Viri:

  1. https://www.dnevnik.si/1042769699/slovenija/skoraj-70-odstotkov-slovencev-dela-vec-kot-40-ur-na-teden-vsak-peti-pa-opravi-za-cel-mesec-nadur

  2. http://socialna-druzba.si/blog/1888_agencijsko-delo-ali-kako-so-posredniki-ugrabili-trg-delovne-sile/

  3. https://damijan.org/2016/12/04/delo-ni-samo-placa-delo-je-temelj-dostojanstva-in-trump-to-ocitno-razume/

  4. https://www.dnevnik.si/1042765059

  5. https://podcrto.si/zakaj-v-sloveniji-pod-pragom-tveganja-revscine-zivi-skoraj-vsak-sesti-starejsi/

  6. https://www.dnevnik.si/1042770208/posel/novice/predvolilni-bomboncek-za-vsakega-trinajstega-upokojenca-

https://www.had.si/blog/2013/04/26/smrt-fasizmu-svoboda-narodu-dan-osvobodilne-fronte

ter prispevki M. Bajžlja na temo nove ekonomske demokracije in sodobne

osvobodilne fronte.

Povezava objave: https://dsd.si/8y2xB

Zadnje objave

Pridruži se nam na Facebook-u
Povezava objave: https://dsd.si/8y2xB