• 059 059 039
  • info(AT)dsd.si

Izjava za javnost ob 71. obletnici osvoboditve Auschwitza

Izjava za javnost ob 71. obletnici osvoboditve Auschwitza

Pred 71. leti, na današnji dan, so sovjetske čete osvobodile internirance iz zloglasnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, zato se ob tem dnevu – OZN je leta 2006 s posebno deklaracijo določila ta dan za mednarodni dan žrtev holokavsta – spominjamo vseh žrtev nacističnih in fašističnih taborišč, ljudi najrazličnejših starosti, ki so trpeli nečloveške muke, poskuse in najhujše možne eksperimente ter oblike krutosti, ki si jih lahko izmisli človeški um. Samo v omenjenem taborišču je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah umrlo več kot milijon ljudi, večinoma Judov pa Romov in ostalih narodnosti, med drugimi tudi 1331 Slovencev.
Ob tem dnevu potekajo tako v Auschwitzu kot drugod številne spominske slovesnosti, odprtja razstav, pogovori in pričevanja o dogodkih in posledicah tovarn smrti, od koder se številni niso nikoli vrnili v svoje domove. Spomnimo, da je v vseh taboriščih tretjega rajha umrlo 6 milijonov ljudi. Da so sprva preganjali nasprotnike nacizma, kmalu pa so jim sledili Judje, Romi, Slovani, homoseksualci, predstavniki verskih skupnosti in manjšin pa tudi ostali, ki so jih smatrali za sovražnike.

V Demokratični stranki dela (DSD) se s pieteto spominjamo vseh žrtev okrutnih zločinov iz najtemnejšega dela naše zgodovine. Zavedamo pa se, da zgolj obujanje spomina na dogodke izpred sedmih desetletij ni dovolj. Iz zgodovine bi se morali učiti, zgolj spomin in opomin nista dovolj navkljub šolski vzgoji, zapisovanjem zgodovinarjev, novinarjev, pisateljev, navkljub pričevanjem, filmskim, dramskim, slikarskim, glasbenim in drugim umetniškim in ostalim zvrstem ustvarjanja s ciljem, da bi ozavestili vso brutalnost in absurd nasilja, ki nenazadnje vsakič znova kulminira v nenehnem oboroževanju in vojnah.

V Demokratični stranki dela (DSD) zato ob dnevu, ki bi v resnici moral biti največja učna ura za vse nas, opozarjamo na sedanje dogajanje ne le v svetu in Evropi, temveč tudi v naši državi. Tudi Slovenija se je kot mnoge druge države znašla v hudi gospodarski krizi, revščina nebrzdano narašča, posledično se veča stopnja nasilja, sovraštva, negativnih čustev in s tem povezanih bolezni. V tej situaciji se je izkazalo, če omenimo samo referendum o noveli zakona o družinskih razmerjih, da se je med zagovorniki tradicionalne družine razplamtelo tudi sovraštvo do istospolnih posameznikov. V času, ko smo vsi obremenjeni z begunsko krizo in vprašanjem, kako jo rešiti, se namesto iskanja rešitve, v javnosti soočamo z debato, ali naj z begunci simpatiziramo ali ne, ki pa se, žal, ni končala na gostilniški ravni, temveč je na površje družbenega dogajanja naplavila nesluteno sovražno retoriko. Od sovražne retorike do sovražnih dejanj pa je le majhen korak.

V Demokratični stranki dela (DSD) spominjamo na dogodke iz 30-ih in 40-ih let prejšnjega stoletja v Nemčiji, istočasno pa opozarjamo na okoliščine, ki trenutno vladajo v naši državi, na načrtno diskriminacijo in marginalizacijo najrazličnejših manjšin, na organizirano spodnašanje avtoritete vseh vej oblasti, na nevarnost ideološkega diskurza stranke, ki se je oklicala za edino domoljubno, na poskuse organiziranja vojaških grupacij, ki bi lahko v ugodnem trenutku postale udarna sila za doseganje političnih ciljev in utišanje nasprotnikov, kar vse prav neverjetno spominja na dogodke, ki so pripeljali do zločinov, katerih se spominjamo danes.

V Demokratični stranki dela (DSD) si ne želimo države, ki bi omalovaževala pomen zgodovinskih dejstev ali pa jih celo želela prevrednotiti, kot se nenehno dogaja v zvezi z zločini, storjenimi med drugo svetovno vojno s strani ene od takratnih vpletenih strani, ne želimo si države dveh nasprotnih taborov, ne želimo si delitve na prave in neprave Slovence! Opozarjamo, da se s toleranco do skrajno nestrpnih izjav vzpostavlja temelje za gojišče zla, ko človek, podvržen takim ali drugačnim stiskam, postane idealno orodje za manipulacijo. V DSD resno opozarjamo na sovražni govor, ki je v nekaterih medijih očitno že dobil domovinsko pravico in ga lahko slišimo celo iz ust najvidnejših predstavnikov političnega življenja, in ki zgolj priliva olje na ogenj nestrpnosti.

Ob svetovnem dnevu spomina na holokavst v Demokratični stranki dela (DSD) želimo, da bi se ljudje zavedali, da se vojna začne že z besedami in da tako na našem ozemlju kot drugod ne sme pasti niti ena sama žrtev več. Zato se moramo zavedati nevarnosti ponovne fašizacije družbe in se odpovedati vsem političnim in verskim ideologijam, ki kogar koli – posameznike, skupine ali narode – postavljajo nad druge. „Nikoli več!“ zato ne sme postati le pripravna fraza, ki jo uporabljamo ob tovrstnih obletnicah, temveč cilj, ki ga moramo dosledno uveljaviti in udejaniti.

 

foto: Wikimedia

Povezava objave: https://dsd.si/dn55n

Zadnje objave

Pridruži se nam na Facebook-u
Povezava objave: https://dsd.si/dn55n