• 059 059 039
  • info(AT)dsd.si

Dr. Mato Gostiša – soavtor in član projektne skupine DSD, ki je pripravila spremembe v ZSDU-1

Dr. Mato Gostiša – soavtor in član projektne skupine DSD, ki je pripravila spremembe v ZSDU-1

Dr. Gostiša je najboljši poznavalec soupravljanja delavcev v Sloveniji. Že leta 1993 je napisal priročnik Kako se ustanovijo sveti delavcev. Lani je vsa svoja dognanja, kar zadeva delavsko soupravljanje, zbral v študiji Teorija ekonomske demokracije kot nove paradigme kapitalizma. V tem delu znanstveno utemeljuje, da je mogoče z različnimi oblikami delavske participacije odpraviti izkoriščevalski mezdni odnos, na katerem je utemeljen sodobni kapitalizem. Dr. Gostiša verjame, da je prihodnost kapitalizma, če želi obstati, v postopnem prehodu v ekonomsko demokracijo, kjer sta delo in kapital enakovredna dejavnika ustvarjanja nove vrednosti. Je soavtor novega zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (op. katerega je pripravila projektna skupina Demokratične stranke dela (DSD)), predlagatelj v parlamentarnem postopku pa je poslanska skupina Združene levice.

V nadaljevanju objavljamo povzetek intervjuja z njim, objavljenega v tedniku MLADINA. Celotnega pa si lahko preberete na spodnji povezavi. Priporočamo branje celotnega intrvjuja ravno tako pa tudi našega programa (Gospodarstvo).

V knjigi Teorija ekonomske demokracije kot nove sistemske paradigme kapitalizma razvijate tezo, da je mogoče s poglabljanjem prvin ekonomske demokracije spremeniti izkoriščevalski »mezdni produkcijski odnos«, ki je v samem osrčju sodobnega kapitalizma. Pojasnite ta razmerja.

Najprej se absolutno ne strinjam s tezo, da je sedanji kapitalizem, ki ga poznamo in živimo in ki je še vedno navadni mezdni kapitalizem iz 18. in 19. stoletja, v ekonomskem smislu za vekomaj superioren sistem brez konkurence in brez alternative. Prav tako ne, da naj njegove slabosti in napake popravlja socialna država s svojimi davčnimi, socialnimi in drugimi ukrepi. Ta teza danes najbolj zavira pogumnejša iskanja drugačnega, boljšega družbenoekonomskega sistema, ki bi bil ekonomsko učinkovitejši, obenem pa socialno pravičnejši, kohezivnejši in okoljsko odgovornejši. Bistvo sedanjega kapitalizma ni v zasebni lastnini in v tržnem gospodarstvu na splošno, ampak v mezdnem produkcijskem odnosu med delom in kapitalom, ki je posledica uvedbe trga dela. Bolje rečeno kvazitrga, saj je trg dela v bistvu popoln tujek v pravem tržnem gospodarstvu, kajti menjava na njem ni ne svobodna, še manj ekvivalentna. Poleg tega temelji na povsem nesprejemljivi filozofski predpostavki, da je lahko delovna sila, ločena od človeka, samostojno tržno blago. Če prodaš delo, prodaš človeka, zato je mezdno delovno razmerje po Ellermanu v bistvu »suženjstvo za določen čas«.

In odgovor za tiste, ki se sprašujejo, kako spremeniti mezdni produkcijski odnos, če pa je utemeljen na trgu dela, je preprost: trg dela kot regulatorja produkcijskih in razdelitvenih razmerij je treba – brez škode za »pravo« tržno gospodarstvo – odpraviti. Trg lahko uravnava le menjavo. Produkcija je ustvarjanje nove vrednosti v odnosih popolne vzajemnosti in soodvisnosti med delom in kapitalom, menjava pa nič ne ustvarja. Zato trg dela ne bi smel imeti nobene vloge pri urejanju produkcijskih in razdelitvenih razmerij, kajti če mu jo daš, kot mu jo daje sedanji sistem, jo opravlja deviantno.

Ta kapitalizem lahko začnemo v temelju spreminjati le, če pravilno identificiramo njegovo bistvo. Dokler bo veljala teza, da sta bistvo kapitalizma zasebna lastnina in trg na splošno, ne bomo našli druge možnosti. Če pa postavimo v središče mezdni odnos kot temeljni produkcijski odnos, se odprejo čisto drugačne perspektive za iskanje rešitev v smeri nadaljnjega razvoja kapitalizma v bolj človeški smeri. Lastnina ni produkcijski odnos, kot je trdil Marx, ampak premoženjsko razmerje. Zato moramo iskati poti razvoja najprej v odgovoru na vprašanje, kako odpraviti mezdno delovno razmerje, torej tudi trg dela, ki ni pravi trg. Zaradi njega je v resnici celoten sistem kvazitržen. Ni problem zasebna lastnina, to poznamo že od praskupnosti, pa tudi ne trg, ki je po Galbraithu imel v zgodovini že od izuma kovanega denarja vseskozi pomembno vlogo in zato ne more biti bistvo problema kapitalizma. (Kvazi)trg dela je problem in je edini izum kapitalizma, v katerem še živimo, ter izvor vseh njegovih deviantnosti.

V svoji študiji ponujate ekonomsko demokracijo kot edino mogočo povsem »tržno«, torej nesocialistično, alternativo sedanjemu kapitalizmu, ki pa ne zahteva posegov v tržni sistem gospodarjenja, ne v zasebno lastnino produkcijskih sredstev. Je torej z ekonomsko demokracijo korak za korakom mogoče reformirati kapitalizem, da bi postal bolj človeški?

Absolutno. To je edina mogoča evolutivna pot v želeno družbo, razvoj pa bi moral potekati v dveh fazah. V prvi fazi, dokler bo sistem tak, kot je, bi morali maksimalno razvijati vse tri temeljne oblike sodobne organizacijske participacije zaposlenih: soupravljanje, udeležbo pri dobičku in krepitev delavskega lastništva. Zato, ker so že zametek preseganja mezdnega odnosa (poleg tega pa še prispevajo k večji poslovni uspešnosti). Če ima človek možnost soupravljanja in je vsaj deloma udeležen pri dobičku, ni več klasični mezdni delavec. Je pa njegov položaj še daleč od tega, da bi bil enakopraven ekonomski subjekt glede na lastnike finančnega kapitala. V končni fazi, ko bo jasno, do kakšne stopnje je mogoče v tem sistemu razviti soupravljanje, soudeležbo pri dobičku in notranje lastništvo, pa bo ta razvoj narekoval tudi spremembe institucij sistema, na katerih temelji sedanji mezdni odnos.

Bistvo sedanjega kapitalizma ni v zasebni lastnini in tržnem gospodarstvu na splošno, ampak v mezdnem produkcijskem odnosu med delom in kapitalom, ki je posledica uvedbe trga dela.

In nadaljevanje evolucije družbenega sistema?

Predvsem bo treba človeškemu in intelektualnemu kapitalu priznati enakopraven institucionalni status s finančnim in ga ustrezno umestiti v bilance podjetij. Danes ga v bilancah ni, čeprav je še kako prisoten in gospodarsko učinkovit v ustvarjanju nove vrednosti. Spremeniti je treba tudi koncept kapitalističnega podjetja, ki je zdaj zasnovano kot pravno personificirani finančni kapital. Danes greš na sodišče z osnovnim kapitalom in registriraš podjetje. Kapital sam po sebi – čeprav brez dela še ni sposoben ustvariti nič – postane podjetje, ki nato na trgu kupuje delovno silo. Iz tega se rodi mezdni odnos. Kaj mislim s spremembo koncepta podjetja? Iz zdajšnjega koncepta pravno personificiranega kapitala ga je treba spremeniti v (enako)pravno skupnost človeškega in finančnega kapitala. Temu pravim partnerski koncept podjetja. V takšnem podjetju bi se namesto mezdnega delovnega razmerja oblikovalo asociativno, partnersko razmerje med nosilci enega in drugega kapitala. Nazadnje pa bi te spremembe privedle do nekakšnega totalnega sopodjetništva nosilcev obeh vrst kapitala in povsem enakopravnih vlog v soupravljanju podjetja ter sorazmerni udeležbi pri dobičku.

Bi se okrepila tudi družbena odgovornost takšnega podjetja?

Zame je to končna faza ekonomske demokracije, ki bo dejansko ekonomsko učinkovitejša zaradi večje motivacije in pripadnosti delavcev podjetju, bo tudi socialno pravičnejša, ker bo pravičnejša že sama primarna razdelitev produkta, s čimer bo odpadla potreba po socialni funkciji države. Zagotovo bi se v takšnih razmerah oblikovali zdravi medčloveški odnosi, odnos do okolja pa bi z vplivom delavcev na upravljanje podjetja postal odgovornejši, saj ne bi hoteli svinjati pred svojim pragom. Pravzaprav gre za povsem novo paradigmo kapitalizma, ki ne bo več zasnovan na zdajšnjem mezdnem razmerju, bo pa še vedno imel tržno gospodarstvo, zasebno lastnino itd., le brez trga dela bo ostal, saj se bo ta v procesu poglabljanja ekonomske demokracije samodejno odpravil.

Če ima človek možnost soupravljanja in je vsaj deloma udeležen pri dobičku, ni več klasični mezdni delavec.

Vabimo vas da celoten intervju preberete na: Mladina.si

Preberite tudi program Demokratične stranke dela (DSD) – Gospodarstvo

Foto: Mladina.si

Povezava objave: https://dsd.si/TT5vY

Zadnje objave

Pridruži se nam na Facebook-u
Povezava objave: https://dsd.si/TT5vY