• 059 059 039
  • info(AT)dsd.si

2-3 POKOJNINSKI SISTEM

2-3 POSODOBITEV POKOJNINSKEGA SISTEMA (zavarovanje pravic, solidarna vzdržnost pri zbiranju sredstev).

V letu 2017 je bilo v Sloveniji približno 890 tisoč zaposlenih, ki plačujejo prispevke za približno 616 tisoč upokojencev, kar pomeni, da imamo na enega upokojenca 1,4 zaposlenega (za primerjavo v letu 1992 na enega upokojenca 1,8 zaposlenega).

Dosedanji način zagotavljanja vzdržnosti pokojninske blagajne je temeljil na spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je napisan tako, da prav nihče, ki se s tem poklicno ne ukvarja, ne more ugotoviti, kolikšna pokojnina mu bo izračunana ob upokojitvi. Zato je ta zakon (ZPIZ-2 ) potreben skrbnega pregleda in temeljite prenove, in sicer v naslednji smeri:
– T.i. »uskladitveni faktor« vsakoletnih vplačil v pokojninsko blagajno je potrebno ukiniti. Izvajanje določb zakona obremenjujejo podzakonski akti, ki maličijo tam zapisana pričakovanja (obstaja Odlok Vlade, ki določa uskladitveni faktor za vplačane zneske v pokojninsko blagajno, ki so kljub inflaciji nižji od 1, kar pomeni, da je znesek, ki pomeni osnovo za izračun pokojnine glede na število let vplačil, nižji od dejanskega, kar seveda pomeni, da je pokojnina nižja od pričakovane.
– Nadomestitveno stopnjo za izračun pokojnine je treba fiksirati na ustrezen razpon med 75 in 80 %. Nadomestitvena stopnja se niža, pokojnine pa bi realno padale že v primeru, da bi bila nadomestitvena stopnja vedno enaka. Od začetnih 80% v devetdesetih letih do danes je slednja padala za 0,5% letno, nižanje pa se še ni ustavilo (neto nadomestitveno razmerje je zdaj 59% za ženske in 57 % za moške).
– Preteklo razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino v državi je treba zamejiti na vsaj 70%. Vrnitev na preteklih 80% niti srednjeročno ni mogoča. Vedno manjše število zaposlenih, prisilno upokojevanje, porast invalidskih upokojitev (zaradi slabih delovnih pogojev) in relativno vedno nižje plače so pripeljale povprečno pokojnino na 57 % (OECD) oz. 58 % (ZPIZ) povprečne neto plače (podatek velja za leto 2017).
– V zakonu zapisano usklajevanje pokojnin z rastjo plač ne deluje. V to določbo se posega pogosto, neutemeljeno, z ukrepi ekonomske politike, z hudimi in dolgoročnimi posledicami. Usklajevanje pokojnin bi moralo biti stabilno.
– Zakon mora prevzeti določbo, ki ne bo dopuščala zamrznitve pokojnin ali njihovega usklajevanja.
– Zvišati je potrebno prispevno stopnjo delodajalcev, ki je bila leta 1996 znižana za 6,5%. Od tedaj dalje je potrebno maso sredstev za pokojnine dopolnjevati iz državnega proračuna.
– V zakon je potrebno zapisati, da se podjetju, ki ne plača prispevkov v pokojninsko blagajno, prepove poslovanje, premoženje zapleni in proda, izkupiček pa nameni za poplačilo izpadlih prispevkov in za nadomestila zaposlenih, ki bi izgubili zaposlitev.
– Prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje mora ostati dolgoročno solidarna tako, da se plačuje iz vseh dohodkov v enakem odstotku brez kakršnih koli lestvic ali »kapic«.

Povezava objave: https://dsd.si/kcekb

Zadnje objave

Pridruži se nam na Facebook-u
Povezava objave: https://dsd.si/kcekb