• 059 059 039
  • info(AT)dsd.si

2-2 ZDRAVSTVENI SISTEM

Odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zamejitev privatizacije, ukinjanje koncesij, prioriteta osnovni zdravstveni dejavnosti in dispanzerski metodi dela – več preventive, nadzora kakovosti,…

Zahtevamo:
– temeljito prenovo javnega zdravstvenega sistema v smeri kakovosti, zdravstvene varnosti in preventive za vsakogar,
– vzpostavitev mreže javnih zdravstvenih storitev, ki naj se določi na državni ravni,
– zagotovitev transparentne ločitve med javno in zasebno dejavnostjo ter med javnim in zasebnim interesom,
– ukinitev t.i. “dvoživk” med koncesionarji, ki delajo tudi v javnih zavodih – zdravstveni delavec naj se odloči, ali bo delal v javni zdravstveni mreži ali pa izven nje, pri čemer naj se prepove opravljanje dopolnilne dejavnosti izvajalcev zdravstvenih storitev, ki so del javne mreže,
– prenovitev obstoječih koncesijskih pogodb,
– uvajanje ukrepov proti zlorabam javne službe javnih zavodov in koncesionarjev z ustrezno standardizacijo; v javnem zavodu, v katerem je zaposlen, zdravstveni delavec ne sme/more delati tudi preko podjemne pogodbe, ima pa pravico do rednega delovnega časa, nadur in dežurstva, če je to potrebno,
– zagotovitev enakovrednega strokovnega nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti v javni mreži kot tudi nad zasebnimi izvajalci zdravstvenih storitev,
– uvedbo ustrezne regulacije in nadzora cen zdravstvenih storitev ter uvedbo obveznosti posredovanja poslovnih poročil Ajpes-u tudi za registrirane zasebne zdravnike, zobozdravnike in lekarnarje,
– v ZZZS je treba vzpostaviti učinkovite in pregledne neodvisne notranje in zunanje nadzorne mehanizme ter demokratizirati njegovo delovanje s sodelovanjem bolnikov in vseh zdravstvenih poklicev ter civilne družbe pri odločanju, v izogib raznim odklonom, ki jih omogoča monopolni položaj in/ali sprega s strankarsko politiko,
– zagotovitev takojšnjega dodatnega pridobivanja virov/sredstev za javno zdravstvo, poveča naj se prispevna stopnja za bogatejše delodajalce, progresivna lestvica prispevnih stopenj naj se uvede na vseh ravneh pridobivanja virov za javno zdravstvo,
– prenos zbiranja zdravstvenega doplačila izključno na ZZZS oz. ustrezno državno ustanovo tako, da se bodo dodatna sredstva, ki se zdaj stekajo v dobičke zavarovalnic, lahko prenesla v javno zdravstvo, ter da se osnova za določitev odstotka zdravstvenega doplačila razširi na vse vrste dohodkov, vključno z dohodki iz kapitala (obresti, dividende in dobiček iz kapitala), dohodki iz oddajanja premoženja v najem ter od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in ne le kot obvezen prispevek iz neto dohodkov/neto plače; le tako se lahko tudi v skupnem deležu BDP poveča odstotek, ki naj pripada javnemu zdravstvu, ki je sedaj – glede na mednarodne primerjave – prenizek in zato ne omogoča optimalne preventive in zdravljenja bolnikov oziroma razvoja zdravstva,
– problem realne preobremenjenosti velikega dela zdravnikov je treba reševati z dodatnimi kadri, vzpodbujati je potrebno vpis na medicinske fakultete in zagotoviti zaposlovanje mladih zdravnikov,
– delo v zdravstvu je treba reorganizirati v timsko interdisciplinarno obravnavo bolnika na enem mestu v istem času (ne pa da krožijo od vrat do vrat), hkrati pa vzpostaviti mehanizme za vertikalno in horizontalno koordinacijo in integracijo med primarnim, sekundarnim in terciarnim nivojem,
– uvedbo novih državnih preventivnih presejalnih testov za tiste bolezni, ki terjajo največ življenj in največ obolevnosti,
– da se prijave in postopke nadzora ob sumu poklicne bolezni uredijo neodvisno od delodajalca – pomen neodvisnih nadzornih državnih in strokovnih organov,
– pripravo in sprejetje novega pravilnika o poklicnih boleznih,
– da se v zdravstvenem sistemu poskrbi za ureditev dostopa do kvalitetne in pravočasne oskrbe glede duševnega zdravja in kroničnih bolezni ob sočasnem večjem nadzoru nad strokovnostjo in kakovostjo izvedencev.

Zadnje objave

Pridruži se nam na Facebook-u