• 059 059 039
  • info(AT)dsd.si

2-2 ZDRAVSTVENI SISTEM

Odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zamejitev privatizacije, ukinjanje koncesij, prioriteta osnovni zdravstveni dejavnosti in dispanzerski metodi dela – več preventive, nadzora kakovosti,…

Zahtevamo:
– temeljito prenovo javnega zdravstvenega sistema v smeri kakovosti, zdravstvene varnosti in preventive za vsakogar,
– vzpostavitev mreže javnih zdravstvenih storitev, ki naj se določi na državni ravni,
– zagotovitev transparentne ločitve med javno in zasebno dejavnostjo ter med javnim in zasebnim interesom,
– ukinitev t.i. “dvoživk” med koncesionarji, ki delajo tudi v javnih zavodih – zdravstveni delavec naj se odloči, ali bo delal v javni zdravstveni mreži ali pa izven nje, pri čemer naj se prepove opravljanje dopolnilne dejavnosti izvajalcev zdravstvenih storitev, ki so del javne mreže,
– prenovitev obstoječih koncesijskih pogodb,
– uvajanje ukrepov proti zlorabam javne službe javnih zavodov in koncesionarjev z ustrezno standardizacijo; v javnem zavodu, v katerem je zaposlen, zdravstveni delavec ne sme/more delati tudi preko podjemne pogodbe, ima pa pravico do rednega delovnega časa, nadur in dežurstva, če je to potrebno,
– zagotovitev enakovrednega strokovnega nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti v javni mreži kot tudi nad zasebnimi izvajalci zdravstvenih storitev,
– uvedbo ustrezne regulacije in nadzora cen zdravstvenih storitev ter uvedbo obveznosti posredovanja poslovnih poročil Ajpes-u tudi za registrirane zasebne zdravnike, zobozdravnike in lekarnarje,
– v ZZZS je treba vzpostaviti učinkovite in pregledne neodvisne notranje in zunanje nadzorne mehanizme ter demokratizirati njegovo delovanje s sodelovanjem bolnikov in vseh zdravstvenih poklicev ter civilne družbe pri odločanju, v izogib raznim odklonom, ki jih omogoča monopolni položaj in/ali sprega s strankarsko politiko,
– zagotovitev takojšnjega dodatnega pridobivanja virov/sredstev za javno zdravstvo, poveča naj se prispevna stopnja za bogatejše delodajalce, progresivna lestvica prispevnih stopenj naj se uvede na vseh ravneh pridobivanja virov za javno zdravstvo,
– prenos zbiranja zdravstvenega doplačila izključno na ZZZS oz. ustrezno državno ustanovo tako, da se bodo dodatna sredstva, ki se zdaj stekajo v dobičke zavarovalnic, lahko prenesla v javno zdravstvo, ter da se osnova za določitev odstotka zdravstvenega doplačila razširi na vse vrste dohodkov, vključno z dohodki iz kapitala (obresti, dividende in dobiček iz kapitala), dohodki iz oddajanja premoženja v najem ter od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in ne le kot obvezen prispevek iz neto dohodkov/neto plače; le tako se lahko tudi v skupnem deležu BDP poveča odstotek, ki naj pripada javnemu zdravstvu, ki je sedaj – glede na mednarodne primerjave – prenizek in zato ne omogoča optimalne preventive in zdravljenja bolnikov oziroma razvoja zdravstva,
– problem realne preobremenjenosti velikega dela zdravnikov je treba reševati z dodatnimi kadri, vzpodbujati je potrebno vpis na medicinske fakultete in zagotoviti zaposlovanje mladih zdravnikov,
– delo v zdravstvu je treba reorganizirati v timsko interdisciplinarno obravnavo bolnika na enem mestu v istem času (ne pa da krožijo od vrat do vrat), hkrati pa vzpostaviti mehanizme za vertikalno in horizontalno koordinacijo in integracijo med primarnim, sekundarnim in terciarnim nivojem,
– uvedbo novih državnih preventivnih presejalnih testov za tiste bolezni, ki terjajo največ življenj in največ obolevnosti,
– da se prijave in postopke nadzora ob sumu poklicne bolezni uredijo neodvisno od delodajalca – pomen neodvisnih nadzornih državnih in strokovnih organov,
– pripravo in sprejetje novega pravilnika o poklicnih boleznih,
– da se v zdravstvenem sistemu poskrbi za ureditev dostopa do kvalitetne in pravočasne oskrbe glede duševnega zdravja in kroničnih bolezni ob sočasnem večjem nadzoru nad strokovnostjo in kakovostjo izvedencev.

Povezava objave: https://dsd.si/lb3an

Zadnje objave

Pridruži se nam na Facebook-u
Povezava objave: https://dsd.si/lb3an