• 059 059 039
  • info@delavskastranka.si



Ustanovni Kongres stranke Demokratične stranke dela – DSD je bil dne 31. 7. 2010 v Trebnjem.

Demokratična stranka dela je bila ustanovljena, da bi zaščitila vrednote dela in delavske pravice ter začela nujni boj za pravičnejšo delitev ustvarjenega bogastva. Nezadržno in vedno hujše izkoriščanje zaposlenih na eni strani ter požrešnost lastnikov kapitala in podjetij na drugi, je namreč razlog za naraščanje števila revnih in zmanjševanje števila (pre)bogatih, ki pa imajo v svojih rokah čedalje večji delež družbenega proizvoda.

Ker se nobena dotedanja politična stranka ni resno zavzela za razvoj družbeno odgovornega gospodarstva, ki bi upošteval varovanje okolja, pravično delitev ustvarjenega premoženja, omogočal ohranjanje solidarnosti in socialne države, udeležbo delavcev pri dobičku in upravljanju ter solastništvo zaposlenih, se je skupina razmišljujočih državljank in državljanov z mag. Francem Žnidaršičem na čelu odločila ustanoviti Demokratično stranko dela – DSD.

Že leta 2011 je DSD sama odšla na volitve za Državni zbor, saj Takratni TRS za skupen nastop ni sprejel odločitve. Zaradi nedodelane mreže na lokalni ravni in brez potrebnih sredstev za kampanjo, stranka ni uspela, kar precej članstva pa je odšlo, ker ni bilo hitrih “rezultatov”.

Stranka je kljub temu preživela naslednja tri leta predvsem zaradi požrtvovalnega dela vodstva in organov, ki so delovali brez povračila celo potnih stroškov. Ves tisti čas je bil usmerjen v nujno povezovanje s podobno mislečimi. Vodstvo je vodilo intenzivne pogovore s TRS in tedanjo Iniciativo za demokratični socializem.

Tako je 1. marca 2014 nastala Koalicija Združene levice, v katero so pristopile Demokratična stranka dela (DSD), Iniciativa za demokratični socializem (IDS) in Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije (TRS). Pridružila se je še 4. Skupina civilnodružbenih gibanj in posameznikov. Koalicija Združena levica je tako stopila iz prisilne medijske anonimnosti. Že na Evropskih volitvah spomladi 2014 smo dosegli za novince solidnih 5,5 %, žal pa ne tudi svojega poslanca. Sledila so težavna pogajanja za udeležbo koalicije na predčasnih volitvah v Državni zbor julija istega leta.

Koalicija Združena levica (DSD, IDS, TRS in 4. Skupina – civilnodružbena gibanja in posamezniki je bila na predčasnih volitvah v Državni zbor istega leta uspešna. Kar 6 kandidatov z liste se je uvrstilo med poslance Državnega zbora novega sklica. Med njimi tudi naša kandidatka.

Vedno težji položaj delavstva, ugašanje delavskih pravic, naraščanje prekarnih zaposlitev in ugašanje pravične delitve so terjali ukrepanje. DSD je pripravila spremembo Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Sprememba zakona je bila obravnavana v Državnem zboru, a žal ni bila sprejeta.

DSD ne sprejema izkoriščanja delavskega razreda, ki postaja vse revnejši, brez pogojev za dostojno preživetje in varno starost. Ker sindikati kot organizacija civilne družbe niso uspeli v zadostni meri zavarovati položaja in pravic zaposlenih, postaja Demokratična stranka dela novo uporabno orodje, ki na zakonit način omogoča pohod delavcev na oblast, kjer bodo sami in neposredno odločali o svoji usodi danes in v prihodnje. Če bodo sprejeli odločitev, da pri tem sodelujejo, bo njihova sedanjost znosnejša, prihodnost pa lepša. Če take odločitve ne bo, si bodo svoje nesreče krivi sami, ki pa jih bo doletela, brez izjeme. To bo pomenilo nadaljevanje izkoriščanja s strani kapitala, življenje v bedi brez priborjenih pravic, ponižno čakajoč na drobtinice, padle z mize bogatašev.

Koalicija Združene levice je zaradi kratkovidne politike in nedemokratičnega delovanja IDS po volitvah 2014 razpadla. DSD je svoj delež prispevka, za takratni uspeh Koalicije, “zavarovala” s spremembo imena v Združena levica-Demokratična stranka dela. Na zadnje volitve smo skušali iti v sodelovanju s Solidarnostjo, ki pa je dogovor v zadnjem hipu preklicala. V časovni stiski smo odšli na volitve 2018 s stranko Sloga, ki pa ni imela ne sredstev, ne članstva, kar bi pomagalo.

Zaradi neuspeha in prenagljenih odločitev je predsednik stranke ponudil odstop, stranko pa vodil še do Kongresa v januarju 2019. Dobro pripravljen Kongres je sprejel novo ime: Delavska stranka. Stranka je ohranila izvirni znak in dobila pomlajeno vodstvo z nalogo ohraniti, naprej razvijati stranko in se pripraviti na nove volitve v ustrezno dobro premišljeni povezavi s civilno družbo in podobno mislečimi strankami.

V zadnjem desetletju se je nakopičilo veliko problemov. Ti se sami ne bodo rešili, zato je odziv številnih, ki jim ni vseeno, da se spreminjamo v hlapce kapitala razumljiv. Ena od rešitev je tudi vključevanje in združevanje zaposlenih in drugih v Delavski stranki. Le z združevanjem in skupnim bojem je moč rešiti težave, s katerimi se soočamo. Zato vidimo svojo aktivno vlogo v družbi kot rešitev in možnost za ohranitev demokratične, pravne in socialne države. Tako demokracija, kot pravna in socialna država so namreč danes, v škodo večine prebivalstva, ogrožene in na robu propada. Rešitev lahko predstavljajo le ljudje, ki se aktivno vključijo v družbenopolitično dogajanje in s tem pripomorejo k izboljšanju naše sedanjosti in sicer neljube prihodnosti.

Delavska stranka je edina vsa leta zagovarjala interese delavstva, ki pa “svoje” stranke očitno ne podpira in zato še naprej tone v revščino in suženjski položaj, ki pa ga dosedanje etablirane stranke niso in ne bodo uspešno reševale. Dileme ni: ali bodo zaposleni vzeli usodo v svoje roke in se vključili v boj za svoj glas pri odločitvah za svojo lepšo prihodnost ali pa je ne bo.

Skupaj bomo močnejši! Skupaj lahko storimo in odločimo, kar je treba! Pridružite se nam!

Pridruži se nam na Facebook-u