• 059 059 039
  • info(AT)dsd.si

Zakaj v DSD – Demokratični stranki dela nasprotujemo sporazumom TTIP, CETA, TISA

Zakaj v DSD – Demokratični stranki dela nasprotujemo sporazumom TTIP, CETA, TISA

V šestih najpomembnejših točkah pojasnjujemo, zakaj sporazumom TTIP, CETA in TISA v Demokratični stranki dela ostro nasprotujemo in vas vabimo na protest 10.10.2015 ob 10.00 uri v Ljubljano, Trbovlje, Maribor ali Koper – https://www.facebook.com/events/428677650672222/. Na kratko, malo daljše pa za tem.

Ker bi po sprejetju teh sporazumov korporacije (npr. Monsanto, Philip Morris, Coca-Cola, McDonald’s, …) lahko tožile državo, če bi le ta sprejela zakon, ki bi po njihovem mnenju zaviral rast njihovega dobička (npr. minimalna plača, javno zdravstveno zavarovanje, ukinjanje jedrske energije). Ker bi zakone pisale korporacije in jih tako prilagajali svojim interesom. Ker bi zaradi tega morali ukiniti zakone, ki varujejo naše okolje, kakovost prehrane, uporabo kemikalij in zdravil. Ker bi podpis sporazumov za Slovenijo pomenil izgubo delovnih mest in padec BDP-ja in nenazadnje, ker ti sporazumi zahtevajo liberalizacjio trga osnovnih javnih storitev, torej privatizacijo javnega zdravstva in šolstva.12141125_935535433180769_9219090287142662382_o

Podrobneje

1. Ker bi korporacije lahko tožile države!

ZDA in nekatere države EU vztrajajo, da mora sporazum TTIP vsebovati mehanizem ISDS. Ta omogoča korporacijam, da na mednarodnih sodiščih tožijo države, če te sprejmejo zakone, ki “ovirajo” rast njihovega dobička. Vse bolj pogosti primeri zlorab tega mehanizma so absurdne tožbe korporacij, kot so na primer tožbe zaradi dviga minimalne plače (Egipt), uvedba javnega zdravstvenega zavarovanja (Slovaška) in napovedane ukinitve jedrske energije (Nemčija). Več na: KPTS – ISDS

2. Ker bodo zakone pisale korporacije!

Sporazum TTIP bo korporacijam omogočil, da oblikujejo zakone skladno s svojimi interesi in pa da posegajo v postopke oblikovanja in sprejemanja novih zakonov. To bodo lahko počeli v okviru t.i. Sveta za regulativo sodelovanja, kjer se bodo posvetovali in zahtevali pripravo takšnih zakonov, ki bi predstavljali “najmanjšo oviro trgovini”. Vloga nacionalnih zakonodajnih organov in parlamenta v pripravi zakonov in varovanju javnega interesa bo zaradi tega bistveno zmanjšana. Več na: KPTS – regulativno sodelovanje

3. Ker so po teh sporazumih osnovni standardi “ovira trgovini”!

Carine med državami so že sedaj izjemno nizke, zato se bo sporazum posvetil predvsem “necarinskim oviram trgovini”. Korporacije so na seznam “ovir trgovini” med drugim uvrstile zakone, ki urejajo področje prehrane, okolja, kemikalij in zdravil. Ameriška živilska industrija je na primer kot “necarinsko oviro” označila nadzor nad trženjem gensko spremenjenih organizmov (GSO) in njihovo obvezno označevanje na evropskem trgu (v nekaterih državah). Več na: KPTS – učinki na okolje

4. Ker bo kakovost in varnost hrane ogrožena

Evropsko kmetijstvo se v izhodiščih pomembno razlikuje od ameriškega, zaradi česar v Evropi uživamo bistveno bolj kvalitetno hrano, ki npr. vsebuje manj pesticidov. Sporazum TTIP bi omogočil dostop na evropski trg manj kvalitetni hrani, pridelani na industrijskih farmah v ZDA. To bi pomembno zmanjšalo varnost in kakovost hrane, ki smo jo dosegli v EU, hkrati pa bi predstavljalo tudi nelojalno konkurenco evropskemu kmetu in ogrozilo njegov obstoj. Več na: KPTS – učinki na prehrano

5. Ker so obljube o gospodarski rasti in delovnih mestih neresnične.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je naročilo študijo o učinkih sporazuma TTIP na slovensko gospodarstvo. Analiza ugotavlja, da bi sporazum negativno vplival na BDP Slovenije in povzročil izgubo delovnih mest. Obljube gospodarske rasti in novih delovnih mest, ki so bile poglavitni argument za sklenitev sporazuma, so se tako izkazale za neresnične. Več na: KPTS – vpliv TTIP na gospodarstvo in vpliv TTIP na delovna mesta

6. Ker bi lahko privatizirali osnovne javne storitve

Sporazum bo spodbujal liberalizacijo osnovnih javnih storitev, kot sta šolstvo in zdravstvo, kar vodi v njihovo privatizacijo. Zaradi t.i. rachet klavzule bi privatizacija postala nepovraten proces in bodoče vlade ne bi imele možnosti, da bi te storitve ponovno uvrstile v domeno javnih služb.

Povezava objave: http://dsd.si/fuD7D

Zadnje objave

Pridruži se nam na Facebook-u
Povezava objave: http://dsd.si/fuD7D