• 059 059 039
  • info(AT)dsd.si

V treh korakih do rastline prihodnosti – konoplja v industrijske, medicinske in rekreativne namene

V treh korakih do rastline prihodnosti – konoplja v industrijske, medicinske in rekreativne namene

Danes (21.04.2015) smo v Združeni levici, katere del je tudi DSD – Demokratična stranka dela, predstavili prve korake, s katerim bomo uredili pridelavo, predelavo in uporabo konoplje v industrijske, medicinske in rekreativne namene.

Prvi korak je področje industrijske konoplje za katerega smo se odločili urediti v Združeni levici. Drugi korak bo legalizacija konoplje v medicinske namene, o kateri je bilo v zadnjih letih veliko govora a nobene konkretne rešitve. V okviru drugega koraka bomo tudi predlagali, da Slovenija povzame ureditev nekaterih drugih Evropskih držav, v katerih je zdravljenje z medicinsko konopljo že ustrezno urejeno in dovoljeno. Zadnji, tretji korak pa bo ureditev področja uporabe konoplje v rekreativne namrene.

Danes smo podrobneje predstavili prvi korak, ki se nanaša na ureditev področja industrijske konoplje. Le ta je namreč naraven, ekološki in popolnoma razgradljiv material, z najmočnejšimi in najtrpežnejšimi vlakni med vsemi rastlinami. Konoplja je uporabna tako v gradbeništvu, prehrani, medicini kot tekstilni, kozmetični, papirni in avtomobilski industriji. Iz nje lahko naredimo preko 50.000 izdelkov. Že Jugoslavija je bila ena izmed vodilnih v pridelavi in predelavi industrijske konoplje, zato menimo, da lahko tudi v Sloveniji postane industrijska konoplja rastlina prihodnosti.

Za dosego tega cilja predlagamo tri bistvene rešitve, ki pa so v končni pristojnosti minstra za kmetijstvo in Vlade.

Prva rešitev se nanaša na pravilnik, ki določa pogoje za gojenje industrijske konoplje. Pravilnik namreč ne dovoljuje, da bi v Sloveniji industrijsko konopljo pridelovali in predelovali v prehrambene namrene, kot je to mogoče v večini evropskih držav (Avstrija, Nemčija, Hrvaška…) Zaradi omenjenih in ostalih omejitev npr. Pivovarna Laško konopljinega piva ni mogla prodajati v Sloveniji, lahko pa ga je v Avstriji. Tudi Žito je želelo pričeti s prodajo konopljinega kruha, pa je s strani ministrstva za zdravje prejelo negativno mnenje. Zato se v Sloveniji pri industrijski konoplji pojavlja enak problem kot v lesni industriji; izvažamo surovino, uvažamo izdelke. S tem izgubljamo delovna mesta in dobičke, ki bi lahko ostali doma.

Drug večji problem je dovoljena vrednost THC v industrijski konoplji, ki je postavljena pri 0.2%. Tako nizko določena dovoljena vsebnost THC ne omogoča ponovne pridelave avtohtonih slovenskih sort konoplje. Rastline z večjo vsebnostjo THC-ja so namreč bolj odporne, poleg tega pa so vlakna takšnih sort bolj kvalitetna in trpežna. Kot izhaja iz raziskav in mednarodne literature pa se učinki kajenja konoplje z vsebnostjo THC do 0.9 odstotka ne razlikujejo od kajenja placeba.

Tretji problem pa je da je tudi industrijska konoplja, uvrščena v I. skupino prepovedanih drog. Da spada v to skupino je popolnoma nerazumljivo in neutemeljeno zato predlagamo, da se v uredbi jasno določi, da industrijska konoplja ni prepovedana droga.

To so ključni trije problemi, ki onemogočajo izkoristek vse možnosti, ki jih ponudja pridelava in predelava industrijske konoplje. To so tudi razlogi, ki zavirajo možnost dodatnih zaposlitev, večje konkurečnosti slovenskega kmeta in posledično slovenskega gospodarstva.

V Združeni levici verjamemo, da bo industrijska konoplja ponovno postala rastlina prihodnosti in da bomo ljudje kmalo zopet spoznali vse njene industrijske, medicinske in rekreativne prednosti. Danes začenjamo prvi korak, druga dva pa sledita do parlamentarnih počitnic.

 

Povezava objave: http://dsd.si/3FzMC

Zadnje objave

Pridruži se nam na Facebook-u
Povezava objave: http://dsd.si/3FzMC