• 059 059 039
  • info(AT)dsd.si

Posledica min-max načela = nedostojne oblike dela

Posledica min-max načela = nedostojne oblike dela

Prekarno (1) delo je v času postfordizma/neoliberalizma najbolj uporabljena oblika dela in zaposlovanja. Je posledica neoimperializma/globalizma, svetovne krize oz. recesije in vse večje konkurenčnosti na trgu in posledično vpeljevanja večje zunanje fleksibilizacije dela, deregulacije trga delovne sile in t.i. prožne varnosti na trgu dela. Tako preidemo iz sistema polne zaposlenosti v sistem fleksibilno – pluralne podzaposlenosti.

V tem sistemu se prepletajo tri vrste fleksibilnosti/fleksibilizacije:

  1. delovnega časa (delo za krajši delovni čas, deljeni čas, drsni delovni čas),

  2. kraja (delo na domu, v tujini)

  3. delovne pogodbe (nestandardne oblike dela).

Prekarno delo je delo za krajši delovni čas, delo za določen čas, delo prek pogodbe in delo na črno, študentsko delo, … Je atipično, neredno, začasno, marginalno, nestabilno, nestandardno delo, alternativna zaposlitev, podzaposlitev, pogojno določena kratkoročna zaposlitev Skupne značilnosti prekarnega dela so negotovost, neobstoj pravic iz dela, negativen vpliv na zdravje, podplačanost/nizko plačilo,…

Glavne značilnosti prekarnega dela so negotovost zaposlitve (kratkotrajno del in/ali tveganje za izgubo službe je veliko; manko nadzora nad delom (manko nadzora nad delovnimi pogoji, krajem dela, plačilom, … kar pomeni večjo negotovost in nevarnost); pravice delavcev – socialna varnost (nadomestilo za čas bolniške, brezposelnosti, pokojnina, zdravstveno zavarovanje; ne teče mu delovna doba) in prihodek (nestalen nižji prihodek – nižji kot je, večja je nevarnost revščine, negotove socialne razmere, večja je socialna in ekonomska ranljivost) (2).

Delavcu tako ne pripadajo nobene pravice iz dela (npr. prevoz na delo, plačana malica, dopust, podjetje delavcu ne plačuje zdravstveno in pokojninsko zavarovanja, ni plačane bolniške odsotnosti, ni porodniškega dopusta,..). Zanje tudi ne veljajo zakoni, ki omejujejo delovni čas.

Posledice prekarnosti se iz področja zaposlitve prenašajo tudi na ostala področja našega življenja – na zdravje, odnose v družini, prosti čas, ekonomski vidik posameznika in družine,…

Prekarci tako vsa tveganja in stroške življenja povezane z delom prevzemajo nase in plačujejo sami.

Oblike prekarnega dela so zaposlitev za krajši delovni čas (npr. za polovični delovni čas), delo za določen čas (začasno delo), zaposlitev prek agencije za posredovanje dela, podjemna pogodba ali pogodba o delu, študentsko delo, avtorska pogodba ali honorarno delo, samozaposlitev, delo preko javnih del, delo na črno, podzaposlitev (manj časa, manjše plačilo ali opravlja delo pod svojo izobrazbo, kot bi oseba želela ali lahko).

Standing poudarja, da ima prekariat bolj omejen obseg družbenih, kulturnih, političnih in ekonomskih pravic kot državljani okoli njih, ter da nima nobenega nadzora nad svojim časom in nobene ekonomske varnosti (3).

Najbolj so prekarnim oblikam dela izpostavljene ženske, mladi (delež zaposlenih za določen čas med mladimi 15-24 let je večji od 70 %), manj izobraženi ter starejše osebe in tujci – migranti (4).

Za ženske veljajo prekarne oblike dela že od nekdaj, saj je delo žensk v družbi (zaradi patriarhalne ideologije) razumljeno kot dodatno, začasno in za njih naravno, npr. rojevanje, vzgoja in skrb za otroke ter za družinske člane (reprodukcija). To delo je neplačano, časovno neomejeno in prestavljeno v zasebni prostor, zato je tudi nevidno (5).

Po uničenju socializma in restavraciji kapitalizma ter ponovne institucionalne repatriarhalizacije družbe je po navedbah Burcar najvišja stopnja brezposelnosti doletela ženske, predvsem tiste pred upokojitvijo in tiste z majhnimi otroki. Ženske, ki so se ponovno zaposlile, pa so se zaposlile pod pogoji restriktivnega zaposlovanja = prekarne oblike dela. Sočasno z množičnim odpuščanjem žensk in njihovim ponovnim restriktivnim zaposlovanjem je potekala množična razgradnja ostalih socialnih pravic (do polno plačanega porodniškega dopusta, celotnega nadomestila za starševski dopust,..) in ukinitve javnih storitev na področju vzgoje in varstva, kar ženske postavlja še bolj v odvisen in podrejen položaj (6).

Kot ugotavlja Gostiša, bi bilo potrebno, namesto deregulacije in širitve fleksibilizacije na področju zaposlovanja, učinkoviteje omejiti zaposlovanje za določen čas, preprečiti zlorabe v praksi in delavcem zagotoviti primerno in ustrezno varstvo, enakovredno položaju redno zaposlenih. Evropski parlament v novejši resoluciji o netipičnih oblikah dela izpostavlja, da »bi morale zaposlitvene pogodbe za nedoločen čas ostati glavna oblika zaposlitve« in ob tem »ostro obsoja nadomeščanje redne zaposlitve z oblikami netipičnih pogodb, ki prispevajo k slabšim in bolj negotovim delovnim pogojem«, medtem, ko Evropska komisija v svojem poročilu o prožni varnosti na trgu dela izrecno poudarja, da ta koncept ne pomeni, da je treba dati podjetjem več svobode pri zaposlovanju in odpuščanju (7).

Da pa je stanje v Sloveniji v tem trenutku pa področju dela in zaposlovanja še bolj zmedeno in neurejeno pa s svojimi potezami, aktivnostmi in izjavami (po)skrbi kar vladajoča koalicija. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v dokumentu »Za dostojno delo« začrta smernice za odpravo prekarnih oblik dela, hkrati pa pripravlja predlog spremembe delovne zakonodaje, ki delodajalcem omogoča odpuščanje zaposlenih tudi zaradi t.i. porušenega zaupanja oz. neujemanja (8). Minister za javno upravo, kot tudi predsednik vlade pojeta slavospeve in podajata »bučke« o ponudniku storitev urbane mobilnosti, ki naj bi po njunem pozitivno vplival na zaposlitvene možnosti in splošen gospodarski razvoj ter boljšo kakovost življenja prebivalcev Slovenije. Navkljub dejstvu, da so njegove storitve prepovedane v nekaterih mestih in državah, ker pospešuje prekarnost s t.i. prikritimi delovnimi razmerji, kar vodi do izogibanja plačila prispevkov in davkov = »delo na črno« (9). Tudi slovensko start-up podjetje, ki se ukvarja z nizkocenovnimi prevozi, ima polno podporo, tudi finančno, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, pa čeprav so bile objavljene informacije, da se izogiba delovni zakonodaji (10).

  1. Pojasnilo besede prekaren in prekeren: http://www.primorske.si/Razno/Minuta-za-jezik/Beseda-nasa-vec-pove-kot-imenitna-tujka.aspx

  2. Turšič. M.: Prekerno delo – nova prevladujoča oblika dela na trgu dela. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XY9X77SD

  3. Standing, G.: Prekariat – novi nevarni razred. http://www.inovelmedia.si/home/utd—denar-za-vse/objave-utd/prekariatnovinevarnirazredmaj2016 in

Staanding, G.: Prekariat razumem kot zelo radikalen razred http://www.delo.si/ozadja/guy-standing-prekariat-razumem-kot-zelo-radikalen-razred.html

  1. Mrčela Kanjuo, A.: Od prožnostido prekernosti: spremembena trgu delovne sile nazačetku 21.stoletja

http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pdf/7_KANJUO-MRELA_13-10-2014_Brdo_SL.pdf

  1. Federici, S.:»Prekarno delo: feministična perspektiva«. http://www.cityofwomen.org/en/content/2014/silvia-federici-v-slovenscini
  2. Burcar, L.: Izkrivljanje in degradacija samoupravnega socializma v imenu liberalnega feminizma in novodobnega »antifa«. http://www.academia.edu/11510079/IZKRIVLJANJE_IN_DEGRADACIJA_SAMOUPRAVNEGA_SOCIALIZMA_V_IMENU_LIBERALNEGA_FEMINIZMA_IN_NOVODOBNEGA_ANTIFA_
  3. Gostiša, M.: Prožna varnost« in človeški kapital.

www.delavska-participacija.com/priloge/ID110302.doc

  1. »ZA DOSTOJNO DELO« http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/dpd/21_03_2016_Dostojno_delo_final.pdf
  2. Uber suffers legal setbacks in France and Germany

https://www.theguardian.com/technology/2016/jun/09/uber-suffers-legal-setbacks-in-france-and-germany   in

Uber razburja zaradi spodbujanja prekarnosti https://www.dnevnik.si/1042751632

(10) Ali bomo nagrajevali in promovirali beg iz delovne zakonodaje? Ali pač ustrezno

ukrepali?

http://www.mladina.si/162558/ali-bomo-nagrajevali-in-promovirali-beg-iz-delovne-

zakonodaje-ali-pac-ustrezno-ukrepali/ in

http://www.pressreader.com/slovenia/vecer/20141217/281629598614504

 

Foto: Infopeka.org

Povezava objave: http://dsd.si/01X6t
Povezava objave: http://dsd.si/01X6t