• 059 059 039
  • info(AT)dsd.si

Humanitarna katastrofa in trgovanje z ljudmi – eden za enega; med EU in Turčijo

Humanitarna katastrofa in trgovanje z ljudmi  – eden za enega; med EU in Turčijo

Do 1. oktobra mora Evropska unija, v skladu s sporazumom o zajezitvi migracij, zagotoviti Turčiji vizumsko liberalizacijo za njene državljane, poleg 3 mrd € pomoči za oskrbo sirskih beguncev (1), Turčija pa mora izpolniti vseh 72 kriterijev (2) za vizumsko liberalizacijo.

Sporazum med drugim vsebuje tudi, na pobudo Nemčije in Nizozemske, s humanostjo skregano in vprašljivo “trgovsko razmerje ena proti ena” – za vsakega begunca, prispelega iz Turčije na egejske otoke, Turčija sprejme po enega zavrnjenega prosilca za azil iz Grčije (3). Turčija, po mnenju človekoljubnih organizacij, ni in za nikogar ne bo »varna tretja država« – po mednarodnih standardih begunskih konvencij zaradi svojih azilnih postopkov in ravni človekovih pravic v državi ni »varna tretja država« (4).

Po »zaprtju« balkanske poti in povečanem nadzoru na morski meji med grškimi otoki in turško obalo tudi ni opaziti nobene evropske solidarnosti za preseljevanje beguncev iz Italije in Grčije v druge evropske države (5).

Stanje v Turčiji glede begunske krize je bilo predstavljeno na okrogli mizi »O migrantih, beguncih in vojnah« v okviru poletne šole Evropske levice 2016.

V Turčiji je trenutno več kot 2,6 mio sirskih beguncev – le ca 10 % od vseh jih živi v »uradnih begunskih kampih« (6), v Libanonu, Jordaniji, Iraku in Egiptu pa je skupaj več kot 600 tisoč sirskih beguncev, medtem, ko je v Evropi po zadnjih podatkih več kot 1,3 mio beguncev in migrantov (prebežnikov) iz različnih držav.

Sirska begunska kriza (podatek na sliki je iz februarja 2016)

Vir: https://www.mercycorps.org/articles/iraq-jordan-lebanon-syria-turkey/quick-facts-what-you-need-know-about-syria-crisis

Le ca 10 % beguncev, ki jih v Turčiji obravnavajo kot goste s statusom »začasne zaščite« – kot prebežnike in NE kot begunce, in ki so upravičeni do bivanja v taboriščih – teh je približno 260 tisoč; dobijo elektronsko kartico za nakupovanje osnovnih živil v trgovin, na kateri je dobropis 30 €/mesec, prost dostop do zdravstvenih in socialnih storitev in izobraževanja. Vsi ostali pa so prepuščeni samim sebi. Prebežniki, ki pridejo iz ne-evropskih držav imajo v Turčiji status »začasne zaščite«. Leta 1951, ko je Turčija podpisala Ženevsko konvencijo o statusu beguncev, je sočasno sprejela tudi klavzulo, ki ne dodeljuje statusa begunca osebi, ki prebeži iz ne-evropskih držav (7).

Namen turške vlade je dodatno zgraditi »kontejnerska mesta« v 16. Alevitskih vaseh v provinci Kahramanmaras (Maras) in Sivas, kjer živijo pretežno Aleviti, ki so v Turčiji druga največja verska skupnost, in so predvsem volilci bolj levih-naprednih strank (8). S to potezo oblast želi »razredčiti« pripadnike druge verske skupnosti in povzročiti nesoglasja in nemire med pretežno naprednejšimi prebivalci tega območja.

Erdogan je v začetku meseca julija predlagal uvedbo državljanstva za sirske begunce, s čimer želi pridobiti poceni delovno silo in novo-dodatno veliko volilno bazo zanj in za njegovo stranko.

Glede situacije v Turčiji se zastavljajo vprašanja:

  • zakaj ravno državljanstvo in zakaj se jim ne podeli npr. statusa begunca (z vsemi pravicami),
  • zakaj se vsem ne zagotovi dostojno nastanitve, zaposlitev, izobraževanje in pravno ureditev – kar EU preko sporazuma tudi financira,
  • s podelitvijo državljanstva prebežnikom, Turčija ni več dolžna zagotavljati tem osebam pravice, ki jim jih zagotavlja Ženevska konvencijo glede začasne zaščite.

Države Evropske unije se pripravljajo na potencialni propad dogovora o zajezitvi migracij s Turčijo, zato se pričakuje, da bo v Grčiji še večja humanitarna katastrofa, saj bo le-ta postala »sprejemni in zadrževalni center« za več sto tisoč ljudi – alternativni načrt, ki je inspiriran z avstralskim nastanitvenim centrom v otoški državi Nauru (9). Po tem načrtu bo Evropska unija nadzorovala in varovala svoje meje tako, da bo vse prebežnike (begunce in migrante) za nedoločen čas pridržala v Grčiji ob hkratni utrditvi in zavarovanju vseh meja na Balkanu.

In zakaj si EU in Turčija ne prizadevata za takojšnje končanje državljanske vojne v Siriji, temveč nadaljujeta s spodbujanjem te vojne?

(1) Informativni pregled – Instrument za pomoč beguncem v Turčiji
http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/european-agenda-migration/background-information/docs/20160420/factsheet_financing_of_the_facility_for_refugees_in_turkey_en.pdf

(2) Turkey’s progress on the visa liberalisation roadmap
http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/european-agenda-migration/background-information/docs/20160504/turkey_progress_visa_liberalisation_roadmap_en.pdf

(3) O spornosti sporazuma je že v marcu 2016 opozarjala Amnesty International
http://www.amnesty.si/vrh-eu-turcija-voditelji-drzav-eu-in-turcije-so-pravici-do-iskanja-azila-zadali-smrtni-udarec.html
in
http://www.amnesty.si/poziv-nvo-eu-turcija

(4) Bo Grčija v primeru migracijskega dogovora EU-Turčija postala Nauru?
https://www.dnevnik.si/1042750760/svet/bo-grcija-v-primeru-migracijskega-dogovora-euturcija-postala-nauru

(5) Eno leto od dogovora so evropske države iz Grčije premestile le 6 % begunk in beguncev
http://www.amnesty.si/eno-leto-od-dogovora-so-evropske-drzave-iz-grcije-premestile-le-6-begunk-in-beguncev..html

(6) Vseh prebežnikov (beguncev in migrantov) je v Turčiji po zadnjih podatkih več kot 3,1 mio
http://ec.europa.eu/echo/files/aid/countries/factsheets/turkey_syrian_crisis_en.pdf

(7) What’s really behind Turkey’s controversial plan for refugees?
http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2016/07/turkey-syria-refugees-citizenship-causes-tension.html

(8) O Alevizmu
https://en.wikipedia.org/wiki/Alevism

(9) V javnost prišle zlorabe v avstralskih nastanitvenih centrih
http://www.delo.si/svet/globalno/v-javnost-prisle-zlorabe-v-avstralskih-nastanitvenih-centrih.html

Povezava objave: http://dsd.si/jQmaJ
Povezava objave: http://dsd.si/jQmaJ