• 059 059 039
  • info(AT)dsd.si

Feministična kritika na neoliberalno ekonomijo in strategije proti osiromašenju žensk

Feministična kritika na neoliberalno ekonomijo in strategije proti osiromašenju žensk

Seminar EL-FEM na temo Feministična kritika na neoliberalno ekonomijo in strategije proti osiromašenju žensk je presegel evropocentrični pogled na žensko problematiko.

Tako Imma Barbarossa, predstavnica Evropske feministične iniciative – IFE-EFI Italija; kot tudi Marina Gržinić, dr. znanosti s področja filozofije, znanstvena svetnica na SAZU, umetnica; sta poudarili pomembnost interdisciplinarnega, primerjalnega in zgodovinskega pristopa v feministični kritiki – pomen etnije/rase, neokolonializma, imperializma, transfeminizma, afriških študij (»black studies«), pacifizma,… pri definiranju feminizma in feministične kritike, ter da je danes potrebno govoriti o feminizmih (v množini).

Katerina Papatheodorou , predstavnica oddelka za feministično politiko pri Syriza Grčija; je predstavila aktualen položaj žensk v Grčiji, po krizi in posegu Troike. Predstavila je situacijo brezposlenosti žensk po ogromnem zmanjšanju sredstev za javne storitve, saj je bila večina zaposlenih v teh sektorjih žensk. Delno so bile javne storitve ali privatizirane ali pa so se, in se še vedno ustanavljajo socialna podjetja in socialne zadruge (varstvo otrok, starejših, za socialne zadeve), po zgledu socialnih zadrug v Italiji.

Imma Barbarossa je posebej poudarila, da je pri proučevanju feminizma in femistične kritike neoliberalizma potrebno upoštevati tudi pomen in pomembnost pacifizma, gibanja »ženske v črnem« na jugu Italije in zaključke komunističnih avtoric in avtorjev. Prav tako se v kritiki neoliberalizma ne sme pozabiti tudi na fundamentalizme, saj le-ti niso ostanek preteklosti, temveč so vse bolj navzoči v družbah po-kriznega obdobja.

Marina Gržinić je podrobneje predstavila povezanost rasializacije, biopolitike, nekropolitike, vojne države z neoliberalizmom. Rasializacije (»racialization«) je proces, kjer so določene skupine ljudi zaradi dejanskih, in tudi fiktivnih, fizičnih lastnosti izpostavljene specifičnemu ravnanju. Je strukturni proces diferenciacije, diskriminacije, podrejanja, razlaščanja, izključevanja in vključevanja. Prek stigmatizacije in označevanja na osnovi konstruirane kategorije rase/etnije, odnosa do DRUGEGA (na podlagi narodnosti, spola, spolne usmerjenosti, razreda, politike,…) spreminja družbe v rasializirane družbe. Na podlagi rasializacije prihaja do sodobne delitve dela (vključno s prekarnostjo) in novih oblik izkoriščanja in razlaščanja. Izhodiščno točko ima v kolonializmu oz. v post kolonializmu/kolonialnosti. Rasizem je tako tudi del neoliberalnega globalnega kapitalizma, kjer se svoboda producira z vzpostavitvijo regulacije, omejitev in nadzora. Zaradi teh procesov se je zgodil premik od biopolitike (produkcija življenja, slogan: »omogoči živeti in pusti umreti« oz. »make live and let die«) k nekropolitiki (produkcija mrtvih; slogan: »pusti živeti in omogoči umreti« oz. »let live and make die«), za katero so značilne privatizacija vseh javnih storitev, politika rasizma, razširjanje revščine in neenakosti, razredni razkol,… kar so značilnosti imperialističnega neoliberalnega kapitalističnega sveta. Logika nekropolitike določa koga pustiti živeti in koga usmrtiti– primer begunske/migrantske »krize« v Evropi. Nekropolitika je tudi posledica omejevanja in prenosa nacionalne suverenosti držav na nadnacionalne institucije in transnacionalna podjetja, medtem, ko države postajajo vojne države (»war-state«) (1).

Gržinić je predstavila tudi situacijo v državah bivše Jugoslavije – okoliščine okrog organizacije parade ponosa LGBTQ skupnosti v Beogradu in Splitu; in v Sloveniji, kjer je nekropolitika proizvedla t.i. nekropolitične – drugorazrede državljane – LGBITQ skupnost (napadi na aktiviste in zavrnitev in neuspeh referendumov Družinskega zakonika in ZZZDR) in nedržavljane – izbrisane iz leta 1992. Nekropolitika pomeni razlastitev mnogih življenj, ki so postala zgolj in edino blago, s čimer posledično pride tudi do razlastitve misli, govorice in diskurzivnosti vseh razlaščenih drugih (žensk, LGBTIQ skupnosti, priseljencev, migrantov, beguncev, izbrisanih,…)

Če se želimo zoperstaviti imperialističnemu (globalnemu) neoliberlizmu se je potrebno premestiti na »drugo stran« in se upreti zgolj svobodnemu prehodu kapitala in blaga, medtem, ko se gradi zidove za zadrževanje pretoka ljudi. Potrebno se je zavedati, da »ta svet ni naprodaj!«(2). Pojmi kot so strpnost, večkulturnost in anti-rasizem so v današnjem času popolnoma izginili iz besednjaka političnih strank.

(1) Povzeto po temi seminarja:
Gržinić, M.: “For an antiracist politics of knowledge: Elaborating on Transfeminism and Black theoretical Thought”
in
Cvar, N., Čičigoj, K., Gržinić, M., Isanović, A., Leban, S., Pristovšek, J., Tatlić, Š. in Založnik, J. (2015). Politika, estetika in demokracija. Ljubljana : Založba ZRC.

Priporočeno dodatno branje:
Gržinić, M. and Tatlić, Š. (2014). Necropolitics, Racialization, and Global Capitalism: Historization Of Biopolitics And Forensics Of Politics, Art, And Life. New York, London: Lexington books.
(2) »Our World is not for Sale« (OWINFS)

Foto: politicalresearch.org

Povezava objave: http://dsd.si/MjZkf
Povezava objave: http://dsd.si/MjZkf