• 059 059 039
  • info(AT)dsd.si

35. urni delovni teden, kot odgovor na povečanje kvalitete življenja delavca

35. urni delovni teden, kot odgovor na povečanje kvalitete življenja delavca

Na poletni šoli Evropske levice je bila ena od pomembnejših obravnavanih tem tudi 35. urni delovni teden, kot odgovor na povečanje kvalitete življenja delavca.

Standardni 40. urni delovnik se že nekaj časa sooča s konkurenco v obliki 35. ali 30. urnega delovnega tedna. Francija je znana po tej obliki delovne obveze že od leta 2000 naprej, Nizozemska je istočasno uvedla 30. urni delovnik, temu je sledila Belgija. Pred kratkim je na isto pot stopila tudi Portugalska, ki je uvedla 35. urni delovnik za zaposlene v javni upravi.

Vendar Francija po vzoru na Švedsko želi narediti korak naprej in predlaga uvajanje 30. urnega tedenskega delovnika.

Postavlja se vprašanje zakaj bi znižali število delovnih ur, ko je po svetu 10. urni delovni dan prej pravilo kot izjema, s tendenco še večje delovne obveznosti.

Višanje tedenske delovne obveze prinaša s seboj veliko negativnih aspektov delavčevega življenja. Izgorelost in izoliranost privedejo do slabšega socialnega življenja in posledično do depresij, ki se dolgo in težko zdravijo, hkrati pa povečujejo pritisk na zdravstveno blagajno.
Iz tega sledi, da lastniki kapitala povečujejo profite na račun človekovega življenja in posledično državne blagajne. Kljub visokim profitom pa delodajalci zahtevajo še nižje plače in fleksibilnejši trg dela. Fleksibilen trg pomeni nižanje pravic delavcev in povečevanje pravic pravnim subjektom.

Trend, kjer se človekove pravice od ljudi prenašajo na podjetja predstavlja skrajno izprijeno interpretacijo svobode trga in kapitala. Človek je podrejen profitni organizaciji, kar je popolno zanikanje demokracije in uvajanje ekonomskega totalitarizma. Govorimo lahko o plenilski mentaliteti, ki za račun svojih interesov uničuje človeka in državo.

Z nižanjem števila delovnih ur na teden bi dosegli mnogotere pozitivne učinke za ljudi in za državo. Nenazadnje bi pozitivni učinki v smislu večje delovne vneme pomenili pozitiven premik tudi za lastnike kapitala. Ob manjši delovni obveznosti razbremenimo tako fizično kot psihično obremenjenost delavca, s čimer zmanjšamo psihične težave in/ali poškodbe pri delu. Znižali bi tudi število dni bolniške odsotnosti in na ta račun povečali delovno učinkovitost.

Raziskave opravljene v Skandinaviji učijo, da osem urni delovnik ni efektiven. Govorimo namreč o kupovanju delavčevega časa in ne delavčevih sposobnosti in znanja. Zelo dobro nam je poznana praksa, kjer delavec opravi svoje delo v krajšem času, vendar mora na zahtevo delavca opraviti še kakšno drugo delo. Največkrat gre za delo, ki ni definirano v pogodbi o zaposlitvi, ga pa mora delavec v skladu z zakonsko določbo opraviti. Delavec namreč ne more zavrniti dela, ki mu ga naloži delodajalec, četudi ta vrsta dela ni zapisana v pogodbi o zaposlitvi.

Tovrstne prakse nadpovprečno obremenjujejo zaposlene in hkrati onemogočajo višjo zaposlenost – odžirajo delo nezaposlenim.

Z nižjo delovno obveznostjo bi povečali zaposlenost (zmanjšali brezposelnost) ob predpostavki, da se plačilo za opravljeno delo ne zniža. Z znižanjem plače bi ljudi prisilili k iskanju dodatne službe, s čimer se izničijo vsi pozitivni učinki na zdravje človeka.

Znižanje tedenske obveznosti na 35 ur, bi Sloveniji prinesel nižje stroške zdravstvene blagajne, znižanje brezposelnosti in večjo produktivnost. Na drugi strani bi pripomogel k boljšemu mentalnemu in fizičnemu zdravju slovenskega delavca. Prosti čas bi delavec izkoristil za svojo družino, prijatelje in večjo socialno angažiranost, kar bi izboljšalo medčloveške odnose in blagodejno vplivalo na celotno družbo.

Foto: GettyImages

Povezava objave: http://dsd.si/bnTur

Zadnje objave

Pridruži se nam na Facebook-u
Povezava objave: http://dsd.si/bnTur